DAKAR 2026: ETAPA DESET – Ko gre težko, greš naprej

Pozdravljeni, dragi prijatelji.
Za nami je še druga dvodnevna maratonska etapa letošnjega Dakarja. Včeraj sem štartal kar hitro in dobro, potem pa sem kar naenkrat ugotovil, da nekaj ne štima pri roadbooku. Nisem imel prave reference, da bi se lahko orientiral, tokrat sem se konkretno izgubil. Po mojem je bil to eden tistih trenutkov, ko sem se počutil najbolj izgubljenega letos. V tej situaciji je bilo res veliko odvisno od sreče, na kateri poziciji si bil, kdo se ti je pojavil v bližini, da bi si lahko pomagal in ga sledil. Jaz žal nisem imel nikogar okoli sebe, zadevo sem moral rešiti sam.
V nadaljevanju sem dal vse od sebe, da bi popravil izgubljeni čas in minimaliziral škodo. Kar je bilo izgubljeno, je bilo izgubljeno, ampak mislim, da sem vseeno uspel »ukrasti« kakih sedem ali osem minut nazaj, kar ni bilo slabo. 

Bivouac je bil tokrat na malo boljši lokaciji, med sipinami, bilo je tudi nekoliko topleje. Hrana je sicer še vedno bolj tako-tako, ampak druženje pa top: ko imaš čas, se lahko v miru pogovarjaš z drugimi dirkači. Zvečer je bilo prav zabavno in super vzdušje. Spalo se je v redu, ni bilo mrzlo, tako da sem se kar solidno spočil.

Danes je bil kar zanimiv dan. Tako kot vedno doslej, sem vedel, da moram dati vse od sebe, ne glede na mojo pozicijo, nisem pa točno vedel kako sem končal včeraj, saj nismo imeli signala in informacij o uvrstitvah. Trasa je bila res zahtevna, ogromno zlomljenih, mehkih sipin, vmes pa trdi, razriti deli. Počutil sem se skoraj kot na superkrosu, kot da bi ves čas vozil »whoopse«. Ravno na teh tehničnih delih sem poizkušal narediti največ, ker vem, da mi ta stil vožnje leži. Dal sem maksimum, da bi nadoknadil, kolikor se je dalo.
V samih sipinah nisem imel ravno najboljšega ritma, ampak vseeno sem uspel nekaj pridobiti. Zadnji del sem bil spet večinoma spredaj in odpiral traso, mogoče sem v zadnjem delu še malo izgubil, ampak na splošno gledano je bil danes dober dan. Presenetilo me je, koliko dela sem danes dejansko naredil in da sem naredil toliko razlike proti konkurentom. Zaenkrat je vse skupaj videti super in upam, da bom lahko v nadaljevanju še malo pritiskal na ostale.

Napake se sicer dogajajo, ampak najpomembnejše je, da ostanem na kolesih. Dajem vse od sebe, ne glede na pozicijo in to je bistvo.

Jutri nas čaka res dolg dan, spet eden daljših na tem reliju. Sama specialna etapa sicer ni ekstremno dolga, 346 kilometrov, ampak ravno to me malo skrbi. Takšne etape znajo biti pogosto zelo zahtevne. 
Poleg tega imamo še zelo dolge povezovalne etape.

Navsezgodaj nas čaka približno 300 kilometrov povezave, že kar konkretna razdalja, potem po specialu pa še enkrat toliko. Če vse skupaj seštejem, bo etapa dolga nekje okoli 900 kilometrov.

Tukaj je internet res slab, zato ne morem veliko spremljati, ampak hvala vsem za podporo. Res jo čutim in sem zelo hvaležen za vsak komentar, sporočilo in navijanje.
Pozitiva, druge ni! 

Hvala, ker mi stojite ob strani in ker dirkate z mano.